Synopsis: The Hawaiæi Board on Geographic Names has just held the first in a series of meetings in Pähoa, Hawaiæi to encourage community involvement in the naming of fissure 8, the 2018 lower Puna eruption on Kïlauea’s East Rift Zone.
———
Aloha mai nö käkou e nä hoa o Kauakükalahale. He moæolelo këia mai ka moku o Keawe, no ka hoæokumu æana i kahi hui o ko æoneæi poæe no ke kapa inoa æana i ia mäwae pele hou e kapa æia nei æo Fissure 8. Ma ka lä 16 o Mei i hele mai ai i Hilo ka poæe o ka Hawaiæi Board on Geographic Names, e mälama ai i ka häläwai mua loa o ia hui.
æO ko läkou makemake, æo ia hoæi, ka æäkoakoa æana o ke kaiäulu o Puna mä e kükäkäkä ai no ke kapa æana i inoa Hawaiæi no këia wahi i uhi æia maila e ka pele ma Leilani Estates. Ua hele a piha maila ia wahi i ka mana. æO wai naæe kona inoa Hawaiæi? Hemahema ke kapa æia æana o ia wahi æo Fissure 8. Kohu mea, ua pono kapa wale nö kahi poæe kamaæäina æole i këia æäina. He nui hou aku nä wahi i uhi æia e ka pele a e kapa æia ana nö i inoa hou, no laila, aia ka pono o ke kapa inoa æana i këia wahi mua a kükäkükü. æO ia nö kekahi o nä manaæo i kupu mai ma ka häläwai o ka Board on Geographic Names, æaæole naæe i nui nä inoa i häpai æia. He æumi kümälima paha a æoi iki.
Ma loko o këia “æumeke” inoa, ua æano like a like ka manaæo o nä inoa a pau. A no laila, ua noke akula ka Board i ka huli i mau inoa näna e æapo i ka mana a me ka moæolelo o ia mäwae pele. Eia nö ke huli æia nei kekahi mau inoa e käkoæo æia e ke kaiäulu o Puna. Aia kahi moæolelo hoihoi i paæa i kekahi mau kamaæäina o Puna, no ke akua æo æAi Läæau. He akua käne ia e noho ana ma ka mokupuni o Keawe i ka wä i höæea mai ai æo Pele. Eia ke häpai æia nei ko ia ala inoa e kekahi wahine o ia æäina. æÖlelo maila këlä, mai kona wä liæiliæi, ua maæa läkou i ke æano o ko Pele hiæona, æo ka ikaika, ka hauna, a me ke kahe æana. æO ke æano naæe o këia uhi æana ma Leilani Estates, ua æokoæa nö. æOkoæa ka hauna a me ka ikaika. Kohu mea lä, na kekahi akua käne i hana. æAæole nui nä mea i käkau æia e pili ana iä æAi Läæau. Ua hoæolaha nui æia naæe ma o nä moæolelo haæi waha.
Ua loli loa ka nohona o Puna i këia wä. æAæole nö kamaæäina nä hoa noho kekahi i kekahi. Ke loaæa kekahi æohana i ka pilikia, æaæohe kökua aku, kökua mai. Pau ke aloha i këia au hou. Nonoi aku mäkou i Ke Akua e kökua mai. Ua æike maka æia ka hoæohaumia æia mai o ka æäina a me ka hehi wale æana ma nä puale i kapa æia æo “Steam Vents”, a me nä wahi laæa æë aæe. Ua komo mai kekahi maæi æino e make nei nä ulu æöhiæa lehua (Rapid æÖhiæa Death). Pau loa nä æeka waokele kaulana o Puna, he mau kaukani, i ia maæi æino.
A laila, hao æia æo Puna mä i ka makani pähili æo Iselle i ke kauwela 2014. Mai make loa ka waokele. A hoæomaka aæela mäkou e pule i Ke Akua no ke kökua æana mai no ka hoæöla æana mai i nä kumu läæau, a no ka mälama æana i nä kamaliæi. Aæo nui mäkou i nä kamaliæi i ke ala küpono, æaæole naæe i holo pono ia hana i nä manawa a pau.
I këia manawa, mau nö ka æimi i inoa hou. æO ia ka manaæo nui o ka Board. æO ka manaæo nui naæe o ka poæe, æo ia ka inoa küpono. Aia ia kuleana i ka Hawaiæi Board on Geographic Names. Koe aku ia a ka lä 30 o Iune. æO ia ka wä o ka häläwai hou a ka Board.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
