Synopsis: The dominance of verbal constructions in Hawaiian may be due to English influence. More traditional writings exhibit a better balance between verbal and nominal forms.

Aloha e nä hoa o ka noke pü æana i ka paio no ka pono o kä käkou æölelo makuahine, ka mea i æane hala loa aku i ke ao polohiwa a Käne. E æole ke æano minamina æölelo o käkou, ua hala loa aku nö i ia ala hoæi æole mai, he ala i hele æia e nä æölelo æöiwi he nui a pau æole hoæi i ka helu æia. A no ko käkou aloha nui i ka æölelo æöiwi o käkou, ke paæu aku nei i nä hana e ola hou ai. He külana käpekepeke nö naæe kona i këia au e holo nei, no ka mea, na ke kuanaæike haole nö käkou e alakaæi nei, a ke hoæopuka nei käkou i ka manaæo haole ma o ka æölelo Hawaiæi. I ola aha ia no käkou e hauæoli ai?

æEä, æaæole këia he hoæohalahala wale i ke æano o ka æölelo Hawaiæi o këia mau lä. Mahalo nö hoæi au i ka mea loaæa. Eia naæe au ke häpai nei i këia manaæo paka i mea e höæeuæeu ai iä käkou e hoæoikaika a puka mai ai ka manaæo Hawaiæi ma o ka æölelo Hawaiæi. A pehea lä naæe e hana ai? Ua paæa æë ka æölelo haole a me ka noæonoæo haole, a pëlä hoæi me ke kükulu manaæo æana, ua kükulu æia ma luna o ka manaæo haole. æO au nö hoæi kekahi i paæa kona waæa ma ia kapakai a e æimi ana i ala e pakele ai a höæea i kahi paena Hawaiæi. He mea maopopo, æaæole ia he ala loaæa wale ke huli aæe ka lima i luna. Aia ke ola a huli ka lima i lalo.

Eia kekahi hana e hana ai käkou haumäna. æO ke æano æölelo Hawaiæi i paæa æë iä käkou, e nänä hou æia ka maikaæi a me ka æole. Maliæa ua paæa ia mea ma muli o ko käkou hei æana i ka namu haole. He maæa ka hopena a he mea e æoluæolu ai ka naæau. He puni käkou i ia æano a manaæoæiæo hoæi i kona æoiaæiæo. Eia mai kahi manaæo i paæa æë iaæu a e känalua nei naæe i këia wä.

Ua paæa mai ke æano o ka hoæopuka i ka æölelo Hawaiæi ma o ke ala Painu, penei hoæi: Ua hana, ke hana nei, e hana ana, a pëlä aku. Aia ka æike æia o këia hana ma ke æano o kona mäka (ua, ke…nei, e…ana, a pëlä aku), a me ka mäka æia hoæi o kona Piko he æo a i æole æaæohe mäka (ua hana æo Kimo, ke hana nei æo ia, e hana ana Ø këlä). Eia mai ka mea æäpiki, æaæole æo ka Painu wale nö ke æano o ka hoæohana æana i këlä hua æo “hana”. æO ka hoæohana æia ma ke æano he Kiæa kekahi, penei: “ka hana a Kimo.” No laila, ma kahi o ke koho æana i ke ala o ka Painu, aia ka pono æo ke koho æana i ke ala o ke Kiæa. æO ia hoæi, ma kahi o ka æölelo Painu “Ua hana æo Kimo”, aia ke æano Kiæa “He hana kä Kimo”, “Aia æo Kimo i ka hana”, “æO ka hana akula nö ia o Kimo”.

Ma këlä laæana o luna, he kumu e koho ai i ke ala o ka Painu a i æole ke ala o ke Kiæa. He æokoæa ka manaæo ma ke ala o ka Painu, a he æokoæa hoæi ko ke Kiæa. Ma kekahi mau analula, he like a like nä manaæo nui, akä, ua æano æokoæa kekahi mau æike. Eia kekahi laæana ma ke Kälele æÄkena: Na Kimo i hana (ke ala o ka Painu)/Na Kimo ka hana (ke ala o ke Kiæa). Ma ke ala o ka Painu, ua æikea ka wä o ka hana (æo ia hoæi ka wä i hala). Ma ke ala naæe o ke Kiæa, æaæole höæike æia ka wä. Aia wale nö a kükulu æia ka wä ma loko o ka pöæaiapili, a laila, æike æia. No laila, æaæole e ola ka æölelo Hawaiæi inä e pae wale aku nö ko käkou waæa ma kapakai o Punipainu. He ola ko Punikiæa kekahi.

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 956-2627 (Laiana)

>> 956-2627 (Kekeha)

This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.