Synopsis: The maile pilau has become a serious problem in Hawaii, creeping into people’s yards and choking out trees and even some native vegetation. I do not believe the solution lies in poisoning this pest. That would only serve to poison the land.
———
Aloha käkou. Aia i uka o Heæeia lä, i ke kumu pali e moe mälie ana, ua hiki mai kahi malihini laukönä me ka uhi paæa mai i ka hau o kuæu æäina. Eia nö æo ia ke noho küpeleleu mai nei ma luna o nä läæau like æole, a pau pü nö hoæi me nä läæau æöiwi e laæa me ka hau. Ua kapa æia ua malihini nei he maile pilau, no ka mea, he kohu maile æöiwi ke nänä aku, akä, ke numinumi æia nä lau, he æala pilau æino ke puïa mai ana, æaæohe wahi æano o ka æaæala anuhea o ka maile æöiwi. æAæole ia he æala wiæu loa e kahe mai ai ka waimaka, eia naæe, he mea ia näna e hoæöia mai i kona æano æino he pepehi läæau æöiwi. A no ia mea, he kahe maoli mai nö kahi waimaka.
Ma ka æölelo a ka poæe kälailau nahele, ua kapa æia këia läæau æo paederia foetida. æEä, e ka poæe æike i ka æölelo haole, ua æikea kona æano pilau ma loko o ka hua Latina æo “foetida”, he mea “fetid” hoæi ia. æO kona kapa æia æana he maile ma ka æölelo haole, ma muli ia o ke æano o kona ulu æana. He läæau hihikolo ke æano, nona nä lau liæiliæi i kohu lau maile ke nänä aku, a ua æölelo æia, he 30 kapuaæi ka loloa o ka ulu æana o kona kä i kekahi manawa. He puni pinana nö kona æano, a hiki i luna aæe o nä läæau æöiwi, e laæa ka hau, a hiki i nä æëulu, kahi e kau ai a kohu moena. He mea këia e pilikia ai ke kumu ma lalo ona. E lilo nö paha ke kaumaha i mea e haæi mai ai nä lälä, a he älai æia hoæi ka mäæamaæama o ka lä o ke ola. He make mai koe.
Eia mai kaæu nïnau: Pehea lä e kaupale aku ai i ke komo hewa æana mai o këia wahi läæau malihini, a pehea hoæi e küpale ai i kuæu wahi æäpana æäina aloha? E like me ka mea maæamau o këia mau lä, ua æimi aku nei au i kahi häæina ma luna o ka pünaewele puni honua, a ua käkau æia mai æo ke kïkï æana i ka läæau make ka mea e pono ai. Auë! æAæohe launa o ia manaæo me ka manaæo o ka po’e aloha æäina. Ua pono ka æäina i ia mea he läæau hoæomake läæau? æEä, he aliæi ka æäina a he kauä ke kanaka!
No laila, ma koæu pähale, huhuki nö au i kona mole, me ka hoæomaopopo naæe inä e haæi mai ua mole nei a waiho liæiliæi mai kahi mahele i loko o ka lepo, æaæole nö a he wä, e ulu hou ana nö. He mea haipilikia æiæo nö ua maile pilau nei ma kauwahi æäina o ka honua, a eia ke æimi æia nei kekahi häæina küpono e höæalo ana i ka läæau make.
Ua heluhelu au no ka æimi æana i häæina no këia haipilikia ma nä æäina æë, æo ia hoæi æo Thailand läua me Laos, a ua loaæa mai kekahi mau ponu näna e æai i ka maile pilau. Eia naæe ka mea æäpiki, ua hoæäæo æia nä häæina käohi meaola ma mua. E ke hoa, e hoæomaopopo i ka laha loa o ka manakuke. Ua lawe æia mai e käohi ai i ka æiole. Eia kä! Ua mau nö ka æiole. A pehea hoæi ke kiawe? Ua lawe æia mai no ka hänai pipi a ua laha pupule wale aku i æö a i æaneæi. Maliæa o laha loa aku këia wahi ponu malihini kekahi, a lilo mai hoæi i haipilikia hou.
Eia mai kaæu häæina, i æike æoukou. E hoæomanawanui käkou i ka huhuki maile pilau. He hana nui ia, eia naæe, aia i laila ka häæina e hauæoli ai ka nohona.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.