Synopsis: Pele is showing her displeasure. This could be the result of the persistent efforts to tap a clean energy source in geothermal. What we think is good for the Earth may not agree with Pele.
Aloha pumehana käkou. æÜhïæühä ana, æeä, ke nome aæela ka wahine o ka lua æeä. Ua hiki hou mai nei ke kau e wela ai ka æäina iä Pele. Pau loa ko Puna i ka piæoloke a me ka holokë æana i æö a i æaneæi. He kuæi maila kä hoæi ia na ka lono no ka hü æana mai o Pele ma lalo mai o ka æäina. Ua piæi aæela paha kona huhü? Ua pï maila nö paha kekahi kanaka o ke käæalo æana mai ma ke alanui? Ua æikea ko ia nei æano hele æana ma waena o nä känaka me ke noi æana aku i wahi mea æai e nä ai ka lua o ka inaina. Maliæa, ua æauæa æia maila? Aloha kä hoæi käkou e hoæomanawanui nei i ka uluhua o ia luahine maka pïheka!
Ua laha loa aku nö ka pünohunohu æana aæe o ka uahi ma nä kiæi o ke kükala nühou. Aia nö ke piæi ala i luna loa o ka lewa, he mau haneli kapuaæi ke kiæekiæe. A he aha lä hoæi ke kumu? He mau makahiki nö kona moe mälie æana ma lalo aku o ka päpaæa honua, a no kekahi kumu mai, ua mäwaewae honua aæela he mau puka i wahi e luaæi æia ai nä mea like æole o ka paæa æana aku nei i loko o kona ‘öpü. æO ka pöhaku æoe (a he mau mea nunui hoæi), æo ka uahi æoe, æo nä waimaka o ua wahine nei, æo kona lauoho hoæi, a me ia mea nö hoæi i kapa æia he kükaepele. He ea æawahia nö ua kükaepele nei ke hanu aku, a höæike nö paha ia mau mea i ka nui o kona ukiuki.
He aha lä naæe ka mea e ukiuki ai? æAæole paha he hewa ka noho ‘ana o ka poæe (he 2000 paha ka heluna) ma ia æäina. E kü ana nö paha kekahi mau hale Hawaiæi i laila i ke au kahiko. æAæole paha i ukiuki i ka poæe malihini he nui hewahewa e mahaæoi mai ana me ko läkou æano nïele, a e wäwahi ana hoæi i ka maluhia o kona hoæomalolo æana no 35 makahiki. A i loko nö o ke kuko nui o ia poæe e meæomeæo mai i ko ia ala kino, æaæole nö paha he hewa i laila. A no ke aha lä hoæi ka huhü?
Noæu iho, no ke kiæi æana o nä hui uila e puæe mai i kona kino kapu ma o ka wili æana aku i mau puka e mükïkï mai ai i kona wai ‘ono, æo ia nö paha kona mea i hü mai ai a æai akula i ka honua, a æai pü nö me ka luaæi æana i kona hä e wiæuwiæu ai ke ake mämä a palepale ai hoæi i kona mau æenemi. A na wai e æole ka inaina ua höæino æia mai kona kino pëlä?
Maliæa o æï mai auaneæi ka poæe e hoæohana nei i ko Pele wela, “I mea kona mähu e hana ai i ka uila, kahi mea e pono ai ka nohona o käkou a pau.” He kumu æikehu ia i maæemaæe kona hana æia æana. æAæole paha e höæole æia këlä. Ua like nö kä naæe ia me ka manaæo o ka poæe e koikoi nei i ke kükulu æana i kahi æohe hoæonui æike ma luna o Mauna Kea. He kökua ia no käkou.
Hoæokahi nö manaæo e hoæomaopopo ai, æo ia hoæi: He aliæi ka æäïna a he kauä ke kanaka. Aia ka pono o ke kanaka i ka pono o ka æäina. Aia naæe iä wai ka pono o ka æäina? Eia nö ke kanaka ke hoæoaliæi nei, a ‘o ia ihola ka mea e ukiuki ai ke aliæi maoli. æO käna wale nö, æo ia ka hoæomaopopo mai iä käkou e mälama o nui aæe kona huhü a hoæolawehala maoli ka pohö. Aia iä ia ka mana e hoæopau ai i kahi hale hana uila mähu ma Puna.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.