Synopsis: The latest crisis facing the Trump administration seems like a game of chicken, and Hawaiæi could be the collision point. Contrary to popular received wisdom, Hawaiæi would be much safer if we were under our own control. America’s illegitimate control of our islands has placed us in the crosshairs of North Korea.
Aloha mai nö käkou e ka poæe aloha æäina. Ua kukuæi mai nei nö paha ka lono weliweli a paæë mai hoæi i ka pepeiao, no kahi æölelo hoæonahoa a ka pelekikena Trump i hoæopuka ai e pili ana i ka hana kohu æole a Kim Jong Un, ka Luna Hoæomalu o ka Worker’s Party o Kölea æÄkau. Me he mea lä, æelua moa käne läua he alo huli aku a he alo huli mai, a e hoæoweliweli ana kekahi i kekahi, i æike ai hoæi i ka mea koa a me ka mea holo o läua.
No ka æaæa mau æana o Kim Jong Un i ka höæölapa pinepine i nä kao lele pahü a me käna mau æölelo hoæonahoa, e laæa me ka hoæopahü æana iä Guam, he kelikoli no æAmelika, waha koæu akula æo Trump i ka æölelo hoæoweliweli e æike auaneæi ua æo Kim i ke ahi wela okooko a lohe mai ke aæo. A no ia mau æölelo höæaæano, eia ke komo nei ka hopohopo i loko o ka poæe puni maluhia o këia honua poepoe, o kuhi hewa kekahi æaoæao i ia æano æölelo, he hoæoweliweli maoli ia, a e lilo ia i kumu e hoæouka käua ai me kekahi æaoæao. æO ka mea e kau ai ka weli, æo ia nö ke æano o nä mea kaua o këia wä. Hoæokahi wale nö kao lele nona ka mea pahü nukelea, pau kekahi külanakauhale nui i ka wäwahi æia.
Eia nö ka mea æäpiki. Ua lawa ka ikaika o nä kao lele a Kölea e lele ai a höæea mai i Hawaiæi nei. A no laila, eia nö ka poæe küpale o Hawaiæi ke æölelo nei ë inä e höæölapa æia kekahi kao lele ma Kölea, he 20 wale nö minuke a höæea mai i o käkou nei. E pau ana ka hapanui o ka lehulehu känaka i ka make.
He aha lä naæe ke kumu e hana æino mai ai æo Kölea iä Hawaiæi? Ua puni nö paha läkou i ka æölelo a æAmelika, he mokuæäina këia nona. Aloha nö käkou! æO ka æoiaæiæo, eia nö ke noho hewa nei æo æAmelika ma luna o ko käkou æäina a ua lilo ke alakaæi æana i nä mea a pau iä läkou lä. A eia nö kahi Trump ke noho nei ma kona kahua kolepa ke hoæopuka nei i këia mau huaæölelo æino. æAæole paha æo ia e æeha ke hoæopahü æia æo Hawaiæi. æO kona hökele wale nö ke wäwahi æia.
Hoæomanaæo aæela au i ka hoæopaæapaæa æana me kekahi poæe æAmelika he mau makahiki aku nei. Wahi a läkou ua pömaikaæi käkou Hawaiæi i ko æAmelika noho mai. E æole läkou lilo ai æo Hawaiæi i ka poæe Kepanï ma hope o ke Kaua Nui æElua. E ao Hawaiæi, aia nä hoæokolonaio æelua ke paio nei no käkou! æEä, ua æokoæa anei ka noho hewa a Iäpana a æokoæa hoæi ka noho hewa a æAmelika? He æalaæala ko nä hopena æelua!
No laila, e aho ko käkou noho æana i ka moku ma ko käkou pae moku. Aia ka pono æo ka haæalele æana o ia aupuni noho hewa, æo æAmelika. Maliæa o lilo ia haæalele æana i mea e kaulona æole ai nä Kölea i ko käkou æäina nei. A æo nä kölea hoæi e æai nei i ka momona o ko käkou æäina, e hoæi nö ia i kona æäina i hele mai ai. E hoæi pü nö paha me ke kaulona æana a Kölea mä.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
