Synopsis: Native Hawaiian health advocate and strong proponent of Hawaiian sovereignty, Richard Kekuni Blaisdell, is gone, but his memory will live on. An oli was written in his honor by one of the authors, Joseph Keaweæaimoku Kaholokula.
———
Aloha mai nö käkou e nä hoa käkoæo i ka hoæöla hou æana i ka æölelo kanaka o nëia pae mokupuni. Ua kuæi ka lono no ka hala æana o kahi hoa käkoæo nui o käkou, aia ke noke ala kona huakaæi i ke ala hoæi æole mai, ke ala polohiwa hoæi a Käne. æO ia nö ke kauka Richard Kekuni Blaisdell, he kanaka paæa minoæaka a piha aloha nö hoæi no kona lähui kanaka. Nui nö käna mau mea i hana ai i mea e polapola ai ke külana küpilikiæi o ke olakino a me ke ola o ke ea o ka poæe Hawaiæi. E ola nö kona inoa!
He mau makahiki aku nei, a ma muli o ke noi a ke kauka Ben Young, ua haku æia e Keaweæaimoku Kaholokula kekahi mele oli no ka hoæohanohano æana iä Kekuni ma ka æaha i hoæokumu æia ma lalo o kona inoa ponoæï, æo ia hoæi, Kekuni Blaisdell Lectureship, i mälama æia ma æIhilani. Ua haku æia ua mele nei i ia lä hoæokahi nö i mälama æia ai këlä æaha. A hala aæela kekahi mau makahiki, ua hoæohanohano hou æia ua æo Kekuni.
Eia mai ka moæolelo. æElua makahiki aku nei, ua kau mai nö æo Kekuni i ka hano häweo ma ka æaha hemo kula o ke Kulanui o Hawaiæi ma Mänoa. Ma laila i päpahi æia ai æo ia i ke kekelë laeæula i mea e mahalo ai iä ia no käna mau hana poæokela he nui wale i lawelawe ai no ka pono o ke kaiäulu. I këlä manawa, aia kekahi püæulu kanaka, ma kahi o ke kanahä ka nui, näna i oli i kä Keawe mele. He mau känaka ia no nä keæena like æole o ke kulanui, e laæa ke kula o nä kahu maæi, nä kula kälai pili kanaka, nä kula æike Hawaiæi o Hawaiæinuiäkea, a pëlä aku. Na këlä me këia hui i oli aku i kekahi paukü a na Kamakawiwoæole Osorio i haku i ke ea. Eia hou, na Kamanaæopono Crabbe ka haæiæölelo nui o ia lä. Hoæokahi nö mea minamina, æaæole i hoæohanohanoa æia ma mua akula! Eia nö ua mele oli nei:
He lama æä hoæokahi
He lama …
He lama æä hoæokahi
I Kapälama, mai Kilolani
He kilohana ka æike æia æana
O ka lama kü o ka loea
He läæau …
He läæau kü hoæokahi
He muæo, he kupu, ulu aæe
Paæa ka mole i ke one hänau
He lau, he lälä, he kumu paæa
He lehua …
He lehua uæi hoæokahi
Paæapü æia aku i ke kahua
He kumu muimuia i ka manu
I ka waonahele, i uka, i Nuæuanu
He alakaæi …
He alakaæi kaæi hoæokahi
Mai Keawe a Kahelelani
He pouhana nui o ka hale,
Mai nä küpuna ke koæopaæa
He leo …
He leo hea hoæokahi
Wawä æia ka lähui i Hawaiæi
He lono i ke kähea
Heahea akula, e æonipaæa
He kanaka …
He kanaka hano hoæokahi
Nui ke alo, haæahaæa ke æano
He aloha nui æia e nä pökiæi
I Waokanaka ka noho æana
E ola! E ola! E ola mau ë!
No ka hanohano o Kekuni!
———
This column is coordinated by the Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
