Synopsis: Over the last several years, we’ve seen a resurgence of interest in things Hawaiian. From culture, land stewardship, and activism to local businesses and æÖlelo Hawaiæi. The greatest among these, arguably, being interest in the integration and normalization of æÖlelo Hawaiæi. Numerous plays, books, pamphlets, presentations and songs have been written. Yet, is the use of the Hawaiian language enough to have them stand equally in knowledge, poetry and depth with the innumerable compositions of our küpuna?
I loko o këlä mau makahiki he æekolu i hala iho nei, ua æupu aæela he æiæini a he makeæe pü hoæi i ia mea he Hawaiæi. Eia käkou e hui ana ma nä häläwai höæeuæeu like æole o ka lähui, e hoæokumu ana i nä æoihana kamaæäina hou e lauleæa ai ko käkou nohona æöiwi, a pëlä wale aku. æIke æia ka hoihoi o känaka ma nä küæono like æole o ko käkou æäina hiehie, æo Hawaiæi, a keu aku paha ka nui o nä moæolelo, kaæao, a me nä mele i haku æia ma loko o ia au hou o käkou nei. Ma o ia mau mea i haku hou æia, e ola ai nä iwi o käkou Hawaiæi. æAæohe lua e loaæa ai ka nani o ia hoæöla hou æia o ka makeæe aloha lähui. Eia naæe, ke hana, haku, hoæolälä, a hoæolaha æia këia mau mea he “Hawaiæi” i mua o ke äkea, he keu hoæi ke koæikoæi o ka haku pono æana.
æAæole hoæi e lawa ka hoæohana æana i nä huaæölelo Hawaiæi ma loko o nä mea a käkou e haku nei. Inä æo nä huaæölelo wale nö ke mälama æia me ka makaæala æole aku iä hope, i ke æano o ka æike, kona hoæohana æia, ka loina, a me ke kahua o ua æike nei i hoæokumu mua æia e nä küpuna, e pau loa ana ka lähui i ka make. æAæole nö lawa ka “manaæo” wale nö. æO ka æike hoæi ka mea e kü paæa ai ke mele ke hoæolaha äkea æia. A na ia æike e küpale a käkoæo hoæi i ia mau manaæo. No ia hana æo ka haku mele æana, mai ka manawa mai i æupu aæe ai ka æiæini a me ka manaæo o ka haku mele, i ka æimi noiæi a hoæähu æana hoæi i ka æike e käkoæo a küæë ana paha i ia manaæo hoæoikaika, a hiki loa aku i ka hoæopuka äkea æia, he mälama æia ka pono ma loko o ia hanana.
Kälele pinepine nä mele haole ma ke ea o ke mele. æOi aku ka nani o ka leo ma muli paha o nä huaæölelo. Ma loko naæe o ke mele Hawaiæi, æo nä huaæölelo nö ka æai aliæi. æO ke ea o ke mele, i mea ia e käkoæo ai i nä huaæölelo. Pëlä e hoæokiæekiæe ai a hoæopailua ai paha i ka leo o nä lira (huaæölelo). æÖlelo mai æo Joseph Kawainui ma ka Nupepa Kuokoa, æo ke kuleana o ka hïmeni æana i ke mele, æo ia nö ka hoæopuka pololei i ka æölelo o nä mele i “akaka lea ke ano o na mele e mele ia ana.” Hoæomau akula æo ia, “E haawi i kela, a i keia hua, i kela a i keia leo i kona mana, kona nani, kona o ana. Mai hui, a huikau, a hoololi, a hooano e, hoohepa, a kapa hewa, a hoohaule hewa i kekahi hua, i kekahi leo, a maopopo ole ke ano i ka poe e lohe ana.” æO ke kuleana o ka leo o ke mele, æo ia ka hoæomau a hoæohanohano æana i ka mana i hoæokomo æia i loko o ia mele. Inä e hoæohepa æia ka æölelo ma muli o ka leo, e hala nö paha ka manaæo nui o ke mele.
No laila, aia ka pono o ka haku æana i mele ma loko o ke kükulu pono æana i nä manaæo ma luna o ka æike o Küpuna mä, ka mälama æana i ka pilina a me nä loina o nä huaæölelo, a me ka hïmeni æana i ke mele me ka hoæopuka pono i nä huaæölelo. He mau ala like æole hoæi e hele aku ai ma ka haku mele æana. æO koæu manaæo haæahaæa wale nö këia. E hahai käkou i ke ala o ka naæauao, ke ala i hele nui æia e nä küpuna, a e haku like hoæi käkou!
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 808-956-2627 (Laiana)
>> 808-956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.