Synopsis: The English language has been evolving to accommodate the rapid changes in the communicative needs of the community. This has resulted in some growing pains. This is not a problem in Hawaiian where pronouns are not gendered.

Aloha käkou, a aloha nö hoæi ka æölelo haole i kona huikau loa ma ia mea æo ke kuhi aku i kekahi kanaka ma o kahi papani lä. I loko o nä makahiki helu wale i hala aku nei, i Këkëmapa hoæi o ka MH 2019, i käkau ai kä æoukou mea käkau nei i kekahi æatikala no ke kau æana o kahi papani haole, æo “they”, i ka hano häweo æo ia ka hua o ka makahiki. A æo ke kumu i päpahi æia ai ia hanohano i luna ona, no kona lilo æana i pani no nä papani haole æo “she” mä läua me “he”. æO ia hoæi, no ka mähuahua æana maila o nä æano känaka, æaæole lawe ke kuhi wale æana i ke käne a me ka wahine, a æaæole nö i lawa nä papani haole e kuhikuhi ai i këlä me këia æano kanaka. A no ia mea i æohi æia ai ka hua æo “they” i mea e höæalo ai i ia koho.

Kähähä! æO ia hilikau nö o ke alelo! No ka mea, ua maæa ka poæe namu haole i ka hoæopuka æana iä “they” no kekahi æäuna kanaka, æaæole no ke kanaka hoæokahi wale nö. æAno æë paha ka æölelo æana penei: That’s why they says it like that. Ma ka æölelo æana naæe a ko käkou poæe küpuna, pakele nö läkou i ia pilikia, no ka mea, ua lawa æo “ia” no ke kuhikuhi aku i nä æano like æole o ko käkou mau hoa känaka, a pau pü hoæi me nä holoholona, nä æiniseka, a me ia mea aku ia mea aku. æAæohe mea i hoæokae æia. Kuhi æia läkou a pau ma o kahi hua æölelo hoæokahi.

Eia aæe kekahi moæolelo hou no æAmelika mai. I ka MH 2018, ua kapa aku kahi polopeka kälaimanaæo, æo Nicholas Meriwether, i kekahi haumäna iä “sir”. Eia ka pilikia. Ua hänau mai ua haumäna nei ma ke æano he käne, akä, ua koho æo ia e noho ma ke æano he wahine, a æo kona mau papani e kapa æia ai, æo ia nö nä papani wahine. Ua noiæi æia këia hihia e ke kulanui æo Shawnee State ma Ohio a ua hoæoholo läkou ë ua kükulu æo Meriwether i kekahi “hostile environment” ma o ka höæole æana e kapa aku i ia haumäna ma o nä papani wahine.

æAæohe æoluæolu o ua polopeka nei i kona hana æia pëlä, a no laila, ua hoæopiæi æo ia i ke kula, a ua paæakikï maila æaæole e kapa aku i ka wahine ma o nä papani wahine. Ua hoæopiæi æo ia i ke kula no ka hehi æia o kona mau pono sivila, a hoæokolokolo æia ia hihia e kahi æaha hoæokolokolo pekelala, a ua käpae æia ka hihia me ka manaæo, æaæole i lawa nä kumu e hoæopiæi ai. I Malaki o ka MH 2021, ua lohe hou æia e ka æAha Kaæapuni Pekelala æEono o æAmelika, a ua höæoia aku i ka pono o Meriwether e hoæopiæi i ke kula no ka æauæa æana i kona mau pono ma lalo o ke Kumukänäwai o æAmelika.

Ma kahi o ka paio æana no ka pono o nä haumäna, ua häæawipio ke kula ma ka æae æana e uku he $400,000, a me nä kälä hoæi i lilo ma o ka hoæokolokolo æana. I loko nö o këia häæawipio æana a ke kula, ua höæole i kä läkou käohi æana i ko ke Kauka Meriwether pono e hoæopuka ai i kona manaæo. Inä pëlä, no ke aha läkou i uku ai? Wahi a läkou, he mea mälama kälä, æo ia hoæi, he “economic decision”. Eia mai kaæu nïnau. Ma waena mai o ke kälä a me ka pono, he aha lä kai æoi aku? E ho’omaopopo ‘ia, ma nä moæolelo æelua i luna nei, ua ahuwale ka huikau o nä papani haole. He kälä auaneæi ke hoæohuikau ai?

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 808-956-2627 (Laiana)

>> 808-956-2627 (Kekeha)

This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.