Synopsis: November is National Alzheimer’s Disease Awareness Month. Alzheimer’s is a fairly recent disease for us as Hawaiians to navigate, as our life expectancies have drastically increased from the 19th century.
E Kauakükalahale; aloha æoe. E æoluæolu mai æoe e æae mai i kauwahi ‘ïniha kolamu kaæawale o kou nui kino palupalu i pulu mau i Kauakükalahale, no këia wahi mea käkau nei e haæi aku ai i kahi moæolelo. æO këia mahina ka mahina e hoæomanaæo ai i ka poæe i loaæa i ka maæi poina, æo ia hoæi ka maæi i kapa æia æo ka Alzheimer’s. Wahi a ka Alzheimer’s Association o Hawaiæi, ua loaæa ma kahi o ka 100,000 mau küpuna i ua maæi nei ma ko Hawaiæi pae æäina nei a puni. No ia heluna nui nei i piæi aæe ai ka hopohopo i loko oæu. æOiai, no ka poæe Hawaiæi, he mea nui ka noho æana ma ke æano he alo a he alo me nä küpuna, ka noho a kupa i ke alo, a me ke kamaæäina aku i ka leo, pëlä käkou e nänä aku ai i ke kumu, a aæo mai ai i ka æike kuæuna o küpuna mä.
He poæe haæi moæolelo käkou a pau, ka lähui Hawaiæi. A eia aæe kaæu mea i hopohopo ai. Pehea käkou e aæo mai ai i nä moæolelo e häæule ana mai ka lehelehe mai o ua mau küpuna nei, inä poina wale iä läkou ka manaæo? æO ka æawelika o nä makahiki i piha i ke kanaka e loæohia ana i ka maæi poina, he 80. Eia nö naæe, æo ka æawelika o nä makahiki e ola ai nä Hawaiæi, he 63 wale nö. A pëlä ka nui i loko o nä makahiki 1950. Maopopo iä käkou, no ka hapanui o nä Hawaiæi e ola ana i ka wä o ke kenekulia 19, æaæole nö i nui nä makahiki i piha iä läkou, æo ka hele loa akula nö ia i ke ala hoæi æole mai ma muli o ka nui o nä maæi ahulau o ia wä. He pökole nö ke ola. æAæole paha i æike ko käkou poæe küpuna i këia æano maæi poina no ka pökole wale o ke ola i ia mau lä.
He nani ia, ua löæihi aæe ke ola o nä Hawaiæi i këia mau lä e holo nei, a ola loa nä poæohina me nä æauwae lenalena a hiki aku i ke kanikoæo, palalauhala, a haumakaæiole. No nä küpuna a me nä küpuna kuakahi paha o nä æöpio Hawaiæi i këia mau lä, æo läkou a pau ka hanauna mua loa i laha ka loæohia i këia maæi nei. æOiai, æakahi akahi ko käkou æike i këia maæi hou, pehea ana lä e pakele ai ke ola?
Maopopo iaæu, no ka hapanui o nä Hawaiæi, he hana hoæoluhi ka hele æana i ke kauka! I kekahi manawa, he kui nao hemo æole i ke kala, a e hele a ukiuki paha nä küpuna i ka æölelo nienïele a ke kauka. E hoæopaipai ana nö naæe wau iä æoukou, e nä æöpio mea küpuna, e lawe æia aku nä küpuna i ke kauka, i mea e mälama æia ai ke olakino maikaæi. æO ke kino hoæi a me ka manaæo kekahi. Inä e höæike aæe nä küpuna i nä höæailona o këia æano hihia, e lawe koke æia i ke kauka.
E oæu hoa makamaka heluhelu i ka ua Kükalahale, he leo paipai këia iä æoukou a pau. Mai noho a hoæopoina i nä haæawina a ko käkou mau küpuna, o nalo auaneæi ia æike. E mau ana ko käkou moæolelo, a me ke komo mai i ka æai kole me nä küpuna, æoiai nö e nänä mai ana nä maka. Ma o nä küpuna lä e paæa ai ke kahua, a kükulu æia aæe ai kahi waihona i wahi e paæa ai ko läkou lä mau manaæo ma këia hope aku. Ma æaneæi wau e waiho ana kuæu aloha me æoukou e nä makamaka heluhelu.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 808-956-2627 (Laiana)
>> 808-956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.