Synopsis: Coffee plants the world over are succumbing to the ravages of a disease called coffee leaf rust, and it has reached our islands. This will seriously limit production, and prices will soar. Drinking coffee will become exclusive to the wealthy.
Aloha nö käkou e nä hoa inu kope. Ua maopopo, æo ke kope ka mea e ala ai ko käkou kakahiaka. Ke æole ia mea æo ka æäkope, e mania ka maka a e pöwehiwehi hoæi ka noæonoæo. Eia nö au i ke kakahiaka nui o ka P4 ke käkau nei i këia æatikala ke inu nei i ke kope, i mea e makakü ai kuæu manaæo.
I ka pö nei, iaæu e æimi ana i kumuhana maikaæi no këia pule, æike akula au i kekahi moæolelo pili i kahi maæi, æo ia hoæi, ke “coffee leaf rust”, ka mea e kau nei ma luna o nä lau kope. He maæi hoæoweliweli ia no ka poæe puni i ka inu kope, no ka mea, æo käna hopena, æo ia ka make æana o nä lau a make pü me nä hua nona ka æanoæano e käwili æia a loaæa mai ka okaoka no ka puhi æana i ke kope.
æEä, ma mua o ko käkou nänä æana i ka hopena o ke kope ke kau mai ua maæi weliweli nei ma luna ona, e nänä æia paha ka manaæo o ua hua æölelo haole nei, æo ia hoæi æo “rust”. Kamaæäina käkou i kona manaæo nui, æo ka æai æia o nä mea hao ke waiho æia ma kahi kawaü a nui hoæi o ka æokikene i loko o ke ea. Hele a häæehuæehu kona kohu a hapa mai hoæi kona külana paæa. Kainö ua pili wale nö këia hua æölelo i ka hopena o ka hao, eia kä, ua pili pü aku i nä mea kanu kekahi. æO ia hoæi, he kalina ia näna e kau mai ma luna o nä lau o ke kope a hapa mai ai ke kolopila, ka mea e uliuli ai.
Eia ka mea æäpiki. Pehea e kapa æia ai këia maæi i ka inoa Hawaiæi? æO ka hua æölelo maæa mau no “rust” ma ka æölelo Hawaiæi, æo ia ke “kükae hao”. Eia naæe, e like me ka manaæo i höæike æia aæela, æaæohe wahi pili o këia maæi i ka hao. He maæi naæe i pili i ka lau. No laila, æano æë ke kapa æana i këia maæi i ke kükae hao. E aho nö paha kona kapa æia i ke kükae lau. æO kona nänä æana, kohu mea lä ua pï ka æamo o kekahi mea ola a waiho mai nä kiko palahï ma luna o nä lau. Pëlä nö e pili ai ka hua æölelo i käna mea e kuhi nei. æO ka hoæohana æia hoæi o kükae, i kaona maikaæi nö paha ia no ka höæike æana i ka manaæo Hawaiæi no ia maæi.
Ua æike mua æia këia maæi ma Sri Lanka i nä MH 1860 a ua kapa æia kona inoa æepekema æo Hemileia vastatrix, a ma ia manawa mai, ua laha mai ma nä æäina a pau o ka honua nei i kanu æia ai ke kope. Ma Hawaiæi nei kekahi i mahi æia ai no ke küæai æana aku i ka poæe puni kope. Ua lilo ia i mea koæikoæi no ka pöæaiawaiwai o Hawaiæi a æo Kona kahi kaulana loa no ka æono o kona kope. Eia naæe, mai ‘Okakopa mai o këlä makahiki aku nei, ka wä i hiki mai ai ke kükae lau ma Maui, ua laha mai nö ia ma nä mokupuni a pau o Hawaiæi nei. A ma muli o ia maæi i emi mai ai ka hua o ia æoihana mahi kope. Ua loli nö hoæi kona æono, a ua piæi ke kumu küæai. A inä e mau aku ka piæi æana o ia kumu küæai, e pohä ana ka lae o ka poæe puni kope.
E ao käkou, no ka mea, ke noke mai ka piæi æana o ka wela o ka honua, æaæole nö æo ke kope wale nö ke pipiæi ana. E piæi pü ana nö me nä pono æë aæe he nui. A iä käkou e hoæomanawanui ana i ka lae pohä, hele nö a æo ka poæe küæonoæono wale nö ke æike i ka æono o ia mea he kope.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.