Synopsis: If electric vehicles cause fewer problems for the environment, why are sales down this year?
Aloha mai e nä hoa heluhelu. æAkahi nö a hala ka hopena o ke kau wela i këlä pule aku nei, a eia nö käkou ke hoæomanawanui nei i ka wela ikiiki o nä lä mua o ke kau häæule lau. He höæailona nö paha ia no ka mähanahana æana mai o ko käkou poepoe honua nei. A æo kekahi kumu o ia mahana, æo ia ka hoæopuka ea æino a nä kaæa puhi kakalina. æO ka paæa æana o ia ea æino i luna o ka lewa lani lewa, æo ia ke kumu e haumia nei ke ea a käkou e hanu nei. A æo ia nö paha ke kumu i kükulu æia ai æo ia mea he kaæa uila, a he nui ka poæe i käpae i ko läkou mau kaæa puhi kakalina a küæai mai naæe i kaæa uila, me ka manaæo hoæi e käkoæo i ka hoæëmi æia o ia æano ea æino. æA ua kökua nö hoæi ke aupuni ma o ka hoæëmi æana i ka æauhau! æO ka mea æäpiki naæe, i këlä makahiki aku nei, ua hapa mai ke aloha o ka lehulehu i ke kaæa uila, a ua hapa mai hoæi ka nui o nä kaæa uila e küæai æia nei. No ke aha?
He au hou këia, a he nui nä manaæo like æole e hoæopuka æia nei ma o nä papaho like æole, æaæole ma ka nüpepa wale nö, a me ka lekiö a kïwï paha. Eia mai kekahi laæana, he nui ka poæe e hoæolaha aku nei i ko läkou manaæo ma o ka pünaewele me ka hoæäæo æana e hoæohuli i ka manaæo o ka poæe hoæolohe a heluhelu paha, a puni mai hoæi läkou i ia manaæo me he mea lä he æoiaæiæo ia. æAæohe wahi höæoia æana. æAæohe wahi höæoiaæiæo æana. He puni wale æia aku nö naæe. A no laila, ua hakuæepa æia kauwahi manaæo hoæohalahala no nä kaæa uila. Penei hoæi: Ua æoi aku kona höæino æana i ke aniau ma mua o ke kaæa puhi kakalina. æO ka æoiaæiæo naæe, æaæohe ona paipu e hoæopuka ai i ke ea æino, e like me nä kaæa puhi kakalina, a no laila, ua hapa mai ka nui o ia æino e piæi ana i ka lewa lani lewa.
He mau æölelo hou aku i kükulu æia ma o ke kuhi wale æana. Ua æölelo æia he pau koke ka pono o ia iho uila, a aia ka pono æo ke küæai i iho hou i loko o ka wä pökole. A æo kekahi mea nui, hoæohalahala æia ke kaæa uila, no ka mea, ke pau ka ikehu o kona iho, æaæohe wahi e hoæoikehu hou ai. æO ka æoiaæiæo naæe, aia kona ola hou a palaka æia i loko o kekahi puka uila maæa mau, e like me nä puka uila i loko o ko käkou mau hale. Inä hiki ke hoæoikehu æia ke kamepiula, hiki nö ke hoæoikehu æia ke kaæa uila. He mau manaæo hou aku e laha aæe nei no ka pilikia o nä kaæa uila, e like me ke kaupalena æia o kona loa e kalaiwa ai ma mua o ka pau æana o kona uila, eia naæe, æo ka hapanui o nä kaæa uila, ua hiki ke holo he 200 mile a æoi ma mua o ka pio æana. He hopohopo wale nö ia e hopohopo ai, no ka mea, æo ka nui o ka poæe kalaiwa, æaæole nö e piha 200 mile i loko o ka lä hoæokahi!
No laila, e nänä hou æia ka nïnau i häpai æia i loko o ka paukü mua, æo ia hoæi, no ke aha e hulikua æia nei ke kaæa uila? Eia mai koæu manaæo, æo ka maæa o käkou känaka i kä käkou hana maæa mau, ua paæakikï ka loli æana. E æimi nö käkou i kumu e höæalo ai i ka haæalele i ka mea maæa. Inä nö e häpai æia kekahi kumu näna e küæëæë i ke koho æana i ke ala hou, æaæohe o käkou hoæomaloka. æAæohe o käkou noiæi noelo i kona küpono a küpono æole paha. He puni wale aku nö naæe ka hana, no ka mea, æo ka noke aku i ke ala kamaæäina, æo ia nö ka mea e æoluæolu ai ka naæau. Inä e koho aku i ke ala hou, æo ke kuæihë auaneæi ia o ka naæau. Noæu iho, hauæoli au i ke kalaiwa i ke kalaka nunui näna e æoläæolä i ke kakalina.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 808-956-2627 (Laiana)
>> 808-956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
