Synopsis: By calling this new disease of concern the “monkeypox,” we are misdirecting the fear and anger people might still be feeling as we continue to deal with COVID-19. As you may recall, it had its own scapegoat, the pangolin.
Aloha mai nö käkou e nä hoa. He maæi ko ka nohona o käkou, æo ko käkou maæa hoæi i ka hoæähewa iä haæi no ko käkou mau pilikia. A ua laha aæela ma waena o käkou a pau. He maæi kuluma no käkou ka æimi aku i luaahi e hoæähewa ai ke kupu mai kahi pilikia. Eia kä hoæi ke hoæähewa wale aku nei käkou i ko käkou hoa mea ola, æo ke keko, æo ia ke kumu e laha aku nei kahi maæi weliweli hou e kapa æia nei i ka “monkeypox”. He inoa näna e kuhi hewa aku i ka mole o ia maæi. Aloha nö kahi keko!
æO kekahi o nä höæailona o ia maæi, æo ia ka æöhune a me ka palapü, a wahi a ka poæe näna e makaæala nei i ka laha æana o këia maæi, e hoæolawehala aæe ia ma o ke kupu mai o ka piwa, ka æeha o ke kino, a me ka pehu o ka lökuæu æanapuæu. A i ka hoæolawehala loa æana o kona külana, e kupu mai ia mea he “pox”, æo ia hoæi, he maæi puæupuæu piha palahëhë. æO ia mau puæupuæu, he kau mai nö ia ma luna o ke alo, ka lima, a me ka wäwae nö hoæi.
He mea weliweli nö këia maæi. Wahi a kauwahi poæe akeakamai e makaæala nei, he mana weliweli loa ko këia maæi. He 10% o ka poæe e loaæa ana i këia mana, e make loa ana läkou. æO ka maæi i æöæili mai ma æEnelani naæe, he hoæokahi wale nö päkeneka ke make. Eia naæe, i këia manawa aæu e käkau nei (5/18), ua kuhi æia he 68 wale nö känaka i loaæa i këia maæi, ma nä æäina like æole hoæi, a he hoæokahi wale nö ma æAmelika lä. Maliæa ua loaæa këia poæe i ka mana i hapa mai kona weliweli, no ka mea, æaæole mea i make.
Ma mua nö o koæu häpai æana mai i ka nïnau nui aæu e nünë nei, e aho ka höæike æana i mua o æoukou, æaæole ka häpai æana i këia nïnau he mea e emi ai ke koæikoæi o këia pilikia no ke olakino o ka lähui kanaka. æAæole pëlä koæu manaæo. No laila, eia mai: No ke aha lä i kuhi æia ai ke keko i mole kumu no ka laha æana mai o këia maæi? A pehea lä i laha aæe ai? æO ia nö paha kä käkou mea e nänä aku ai ma mua o ka hoæähewa æana i kahi keko. Ua æikea ke æano æimihala o käkou känaka i nä holoholona ma mua. I këlä wä i laha mai ai ka maæi Covid, hoæähewa koke æia kahi holoholona, æo ka panolina (pangolin), e küæai æia ana ma loko o nä mäkeke ma Wuhan, China, i æiæo e æai ai a i unaunahi e hana ai i läæau e lapaæau ai kauwahi maæi. I ia wä, me he mea lä, æo ia ka mole o ia hihia. Mai ia manawa mai naæe, ua æikea ka hewa o ia kuhi.
Ua æike æia ke kuhi hewa o këia inoa he monkeypox, no ka mea, he nui ka poæe e kuhi aku nei i ka æiole, æo ia ka mole kumu o ia maæi. Inä pëlä, no ke aha e noke nei nä æähaæilono i ke kapa æana i ia maæi i ka monkeypox? No ke aha e kapa æole æia nei i ka ratpox? æO ia noke i ka hoæähewa hewa æana i ke keko, e lilo paha auaneæi i kumu e pepehi æia ai ke keko ma muli o ka hoæomauhala æana a käkou, kona mau “hoa mea ola”. I këia au a käkou e æike nei i ke æano aloha æole o ke kanaka i kona hoa kanaka, e ao käkou a e nänä i ka hoa holoholona. Maliæa o kipa hou ke aloha i ke kanaka.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 808-956-2627 (Laiana)
>> 808-956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.