Synopsis: This is a story about Maunakea and her friend æUaæu. There is a symbiotic connection here that can easily be torn apart by foreign values. As is the case in most stories, there are lessons to be learned about how we live our lives and how we interact with others.
He kaæao këia no Maunakea, he wahine i hänau mai i loko o ke au kahiko loa. Mai lalo loa hoæi o ka papakü o ka moana æo ia i puka mai ai, a hü aæela i luna, a aea maila i ka æili o ke kai, a æo ia hü aæe nö a piæi aku i luna o ka lewa. A he kü haæaheo nö æo ia ala i nä kau a kau ma luna iho o kona mokupuni, o Hawaiæi. He hoa pili nö kona æo ka noho pü æana i laila, nona ka inoa æo æUaæu, a he manu hoæi kekahi kino ona. He æaumakua nö hoæi æo æUaæu no Maunakea, a æo käna hana mau, he kiaæi mai iä Maunakea ma o ka lele mau æana i mua o kona alo me ka makaæala mau æana o kolo æia auaneæi kona kino e ka naio. Ke æöæili mai kahi naio, he kïkaha mai nö æo æUaæu me ka poæi mai nö, a paæa ua naio nei i ka nuku, ua pepehi æia a make.
He mälama æo Maunakea iä æUaæu i kona wä e luhi ai i ka æimi ola ma kai. A i hoæi mai æo ia i uka, e lilo ua æo Maunakea i hoa hoæokipa nona. Pëlä nö ka noho æana o ia mau hoa pili a höæea mai kauwahi poæe malihini kuko hoæokolonaio, mai ka æäina æë mai, a höæea pü mai nö hoæi me kä läkou naio haole i halihali mai ai. He maæi nui weliweli loa nö kä këia naio hou e hölapu mai ana a puni ko käkou pae æäina nei, a ua pilikia æiæo ko Hawaiæi mokupuni, a oki loa ka puæe æia o kahi kino palupalu o Maunakea. Mai ia wä mai i hapa mai ai ka lohe æia o ka leo o æUaæu. Ua hele a maæi loa æo ia i ke komo æana mai o ia naio æawahia i loko o kona nuku. I mea nö ia e pilikia æiæo ai ke olakino. He æawahia æiæo nö a lohe mai i ke aæo!
I loko nö o këia emi æana o ke olakino o æUaæu, a me ka lohe köliæuliæu wale æia o kona leo, i kona æike æana i ke külana küpilikiæi o kona hoa, o Maunakea hoæi, ua pohala hou mai ka ikaika i loko ona. I ia ola hou æana mai, æo kona lele hou akula nö ia a puni nä kikala nui o kona hoa pili me ka æimi æana i ua naio haole nei. I këia manawa naæe, ua hoæomaopopo ihola, æaæole nö e komo ua mea æawahia lä i loko o ka waha, he paæa wale mai naæe i ka mäiæuæu me ka hoæoüpë mai a hemo pau loa nö ua wai æawahia nei. æO ke æano mau o kahi æUaæu, mai ia hope mai, æo ia ka mälama pono æana i ka maluhia o kona hoa pili, o Maunakea hoæi.
æO Maunakea, eia nö æo ia ke kü hanohano nei me ka maluhia a me ka nänä mau i ka pono o kona hoa, o æUaæu. æAæohe ona wahi hopohopo i ke kolo æia e ka naio æë. Ua wehe pau æia a maæemaæe, a æo ia ihola ka mea e ola hou ai. He mea nui ka nänä æana i ka pono o ka hoa pili. æO ia ke æano o ko käkou poæe mai ka wä kahiko mai. æAæole nö paha käkou e æae aku i ke kolo mahaæoi mai o kahi naio æawahia ma luna o käkou, a ma loko hoæi o ko käkou kuleana. Inä paha auaneæi e pilikia kekahi hoa i ke kolo æia mai e ka naio, na käkou nö käkou ua hihia nei e hoæoponopono ma o ka hopu a me ka hoæoüpë æana a hemo mai ka æawahia a pakele ai ke ola. æO ia ihola nö ka hana a æUaæu i höæike mai ai. æAæole nö e hulikua æia æo Maunakea.
Pïpï holo kaæao!
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
