Synopsis: The passing of Haunani-Kay Trask has reminded the Hawaiian community of the progress that has been made by way of her sacrifice. She is honored by our acceptance of her quest for Hawaiian independence, in all forms.

Aloha nö æo Haunani-Kay Trask, ua hele aku nei i ke ala hoæi æole mai. Eia naæe käkou ua pömaikaæi æiæo nö i kä ia ala mau haæawina koæikoæi o ke aæo æana mai nei, a ke hoæomanaæo pü nei hoæi i kona kü æana i ke kai koæo i mea e lana hou ai ka waæa o käkou Hawaiæi. I mau haæawina maikaæi nö ia no käkou e maliu ai æoiai käkou e küoæe aku nei i ke ala a ka haole i kükulu ai ma luna o ko käkou æäina ponoæï iho nö.

I ka MH 1993, huliämahi ka poæe Hawaiæi ma ka Hale Aliæi æo æIolani i mea e küæë ai i ka hoæokahuli hewa æia o ko käkou aupuni. Aia nö ma luna o ka æaleæo e kü ana ma ka æaoæao o ka hale, kahi i kü hanohano ai ua æo Haunani i ka hoæohalahala iä æAmelika no ko läkou lä käkoæo æana i ka poæe kipi he 100 MH ma mua akula. E æaæahu ana nö æo ia i kona lole maæa mau, he pareu, a e wawä ana kona leo ma o nä pahu hoæolele leo. æO ka manaæo nui o ia haæiæölelo æana, ua höæike æia aæela i loko o ke poæo manaæo o nei æatikala, æo ia hoæi, “We are not American!”

æAæole nö këia he æölelo i lohe æia i ke äkea i ia mau lä, a he hana nui hoæi ka pakele æana i ke aæo o ka wä uæi, æo ia hoæi, no ka nui o käkou, ua puni käkou i ka mana o æAmelika, a æo ia puni nö a hiki i këia au a käkou e æike nei. Eia naæe ke loli liæiliæi nei ia külana, ke æike æia nei ko Haunani akamai, a ke hoæomaopopo iho nei kauwahi poæe o ka lehulehu ë æaæole käkou he æAmelika! I loko nö o ka nui o ka hana æino a ke kulanui iä Haunani, a pëia pü nö me ka hana kohu æole a ke aupuni hoæopunipuni, eia nö ko läkou mau æäkena ke hoæomeamea nei he hoæohanohano kä läkou.

æO ka hoæokamani ia o nä hoæokamani! Eia nö ke kulanui ke noke nei i ka paipai æana i ia manaæo he kulanui aloha æäina ia. A he mau comprador ke kökua nei iä läkou. æOiai, he mea haku poema æo Haunani, ua hoæopuka æia kauwahi poema äna i loko o käna puke i kapa æia æo “Night Is a Sharkskin Drum”. Ma laila æo ia i kuhi aku ai i ua poæe comprador nei ma o kahi poema nona ka inoa æo “Sovereignty”, a ma ka lalani, “Hawaiians promising deliverance with the stench of betrayal”.

Eia hou, ua höæike æo ia ala i kona manaæo no këlä mämala æölelo e paio æia nei kona manaæo, æo ia hoæi, æo “aloha æäina”. Aia ma loko o käna puke “Light in the Crevice Never Seen”, i loko hoæi o ka papa wehewehe hua æölelo, ua helu æia mai ka unuhi æana no ua mämala æölelo nei, penei hoæi: “love for the land, often translated as patriot”. Eia kä ke kulanui a me kona poæe comprador ke hulikua nei i këia manaæo o Haunani (a me nä aloha æäina he nui hou aku), a ke hoæopili nei i këia hua i ka hua haole “sustainability”.

æEä, e ka makamaka, mai puni i ia manaæo hakuæepa. æO nä hana a ke kulanui, æaæole ia he mea aloha æäina a æaæole ia he mea e kü hou ai ka lähui i ka moku. E like hoæi me kä mäua æölelo i häpai ai ma mua, æo ka hopena ia o ka puni kälä a me ke ake hanohano. Mai nö a æapakau mai i kä haæi. Ua höæike mai æo Haunani i kona manaæo.

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 956-2627 (Laiana)

>> 956-2627 (Kekeha)

This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.