Synopsis: In order to claim to be a Hawaiian place of learning, the learning must be determined by Hawaiians. If the University of Hawaiæi were run by Hawaiians, it would not be necessary to call it a Hawaiian place of learning.
Aloha mai nö käkou e nä hoa e kilo nei i nä hana a pau e lawelawe æia ana ma luna o Mauna-a-Wäkea. I këia manawa aæu e käkau nei, ua mau ke ea o ka Mauna i nä kiaæi, a i ka puka æana o këia moæolelo, æo ka piha æana ia o ka hä o ka pule o ia hana he kiaæi mauna ma luna o ka Mauna! A he mahalo nui këia i nä kiaæi a pau, æo ia hoæi, nä mea e noho paæa ana ma ia uka, nä mea i hele kino aku no kekahi wä a hoæi, a me nä mea käkoæo hoæi i hiki æole aku i laila a i hoæouna aku naæe i nä manaæo hoæomaikaæi a me nä lako e pono ai ka nohona o ia uka. Nani hoæi ke küpale æana i ko käkou kupuna, ka mea nona ka æölelo æia æana “he keiki mauna na ’kea”. E æole kä läkou küpaæa æana, mau ai ke küæauhau o ko käkou nei lähui.
He mea maopopo, aia nö ke küæëæë maila kekahi mau hoa paio, a æo ke poæo nui o ke Kulanui kekahi e kü paæakikï lä ma hope o ke kuko a kauwahi poæe ake kälä a puni hanohano paha e peæe nei naæe ma hope o ka inoa “ake akamai”, a e noke nei hoæi i ke koikoi æana i ke aupuni mokuæäina e kükulu i ia mea he æohe nänä nunui. He æuæa këia ua hiki iho nei. A æo koæu mea o ka hoæohalahala æana i ke ka æohe nänä i ka æuæa, æo ia nö ka noke æana o kahi pelekikena i ke käkoæo i ia papahana kohu æole, æo ke kükulu æohe ma luna o ia wahi laæa, i loko nö o ke kau leo nui æana o ka poæe Hawaiæi e hoæöki i ia hana.
He keu ka hoæokamani. Eia nö nä luna o ke kula ke kaena nei i mua o ke äkea i ke æano o ia kula he “Hawaiiana place of learning”. Aia hoæi ia kaena æana ma mua pono o ka WASC, ka Western Association of Schools and Colleges hoæi, ka mea iä ia ka mana loiloi i ka pono a me ka æole o nä kulanui a pau o ka æaoæao komohana o Maleka. He hoæopilimeaæai ka hana a ke kula. æAæole ia “Hawaiian place of learning” he mahalo æana i ko käkou æike. æAæole hoæi ia he hoæokiæekiæe i ko käkou külana. Aia i hea ke æano Hawaiæi o ka hoæohaumia æana i ia kupuna o käkou? æO ia anei ke æano haæawina e aæo æia ana ma ia “Hawaiian place of learning”? Aia hoæi kahi æuæa ua hiki iho nei.
Maliæa, æaæole ia he wahi Hawaiæi ma mua, a i ka hoæonui æia mai naæe o ka heluna o nä haumäna Hawaiæi (a me ke kanu æana paha i kekahi mau mea kanu Hawaiæi), ua lilo maila ke kula he wahi Hawaiæi. Maliæa, ma ka hoæohana æia o kekahi mau huaæölelo Hawaiæi ma nä höæailona a ma nä palapala i lilo ai he wahi Hawaiæi. æAæole lä! E like me kaæu i häpa ai ma mua, æo ke kumu e kaena æia nei he wahi aæo Hawaiæi, i mea hoæi e mau ai kona æäpono æia e ka WASC. æO ia ihola nö ke æano o ka puni hanohano. A æo ke kumu hoæi e huli kua æia nei ka pono o ko käkou kupuna, o Mauna-a-Wäkea, æo ia ke ake kälä.
æO ia ihola ke kumu i huikau ai këlä mäkia. æAæole ke kula he wahi aæo no ka Hawaiæi, na ka Hawaiæi. æO ka æike haole ke kü nei i ka moku. Aia wale nö kona kapa æia he “Hawaiian place of learning” a hoæoholo käkou Hawaiæi i ke æano o ia mea he Hawaiæi.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
